Riccardo Fregoso
Riccardo Fregoso (rojen 1981) je francosko-italijanski fotograf, ki ga zastopa atelje studiofaganel (Gorica), ter kreativni direktor, trenutno zaposlen kot glavni kreativni direktor pri Dentsu Creative Italy. Diplomiral je iz filozofije in estetike na bolonjski univerzi in Sorbonni v Parizu, ter iz komunikacije na Hyper Island v Stockholmu.
o avtorju
Svetloba je resnični protagonist v fotografijah Riccarda Fregosa, povezuje razločne, očitno nezdružljive elemente, zavija jih v harmonično atmosfero, okoljsko in čutno, kot je resnično nakazano v samih koreninah harmonije (iz grščine armòzein), torej želi priključiti, povezati, združiti (Claudio Musso).
Leta 2020 je bil Riccardo finalist za nagrado Emergentes International Photography Award. Njegov projekt vizualnega dnevnika Covid Visual Diary je bil izbran za Contrasto Adriatico, triletno raziskavo ob obali Jadranskega morja v Italiji, prvič so ga objavili pri Subjectively Objective iz Detroita. Adriatico je prejela pohvalo na Siena Creative Photo Award leta 2021, izdal jo je Perimetro. Riccardovo raziskavo o vrhu G8 v Genovi (Genova 2001: Esserci) je prav tako izdal Perimetro in razstavila Elita v Milanu. Leta 2022 je za fotografsko delo prejel nagrado na festivalu Ragusa Photo Festival (posebna omemba), objavljeno pa je bilo v številnih italijanskih in mednarodnih revijah (Elle Decor, Zone Mag, Mare Germany, Bengala). Njegov projekt Winter Light (Zimska svetloba) je na razstavi v galeriji Black Box v Portlandu. Riccardo je bil tudi del združenja United photographers for Ukraine in član žirije na Perimetro Photo Awards. Adriatico je tema njegove prve fotografske knjige, ki je bila izdana pri založniku Kerber Verlag (Berlin) leta 2022 v nakladi 700 izvodov. Knjigo so lansirali pri MiCamera Bookstore v Milanu in Parizu med dogodkom Paris Photo 2022, prav tako je na tržišču v Evropi, Združenem kraljestvu in Združenih državah Amerike.
Adriatico
Vsi poznajo obstoj Jadranskega morja – ali pa obstaja tudi pojem, kot je »Jadranska svetloba«? To je mogoče glavno vprašanje, ko opazujemo posnetke, ki jih je naredil Riccardo Fregoso, sprva na obalah dežel Abruci in Molize, nato je premaknil obzorje severno proti Markam in Apuliji. Adriatico je brez dvoma potovanje, premikanje skozi prostore, opis tirnice po točkah, z veliko dejanskimi prihodi in odhodi vzdolž vzhodnih obal Italije. Istočasno je to neke vrste potovanje, ki lahko vodi v super-časovno, umirjeno in ovijajoče stanje, v katerem se je lažje zadržati dlje časa, postaviti šotor ali se celo izgubiti.
Iz »Blinking Souvenirs«, Claudio Musso.
Če želite najti Italijo v njeni prepirljivi mešanici sladoledov, s karamelo oblitih sladkih ploščic in pečenja, ki ni narejeno za osvajanje, temveč preprosto obstaja, morate iti do središča, njenega bitja, pri čemer poskusite izkopati skrivnosti množine njenih regij. Če pa želite najti »Estate Italiana« (italijansko poletje), morate potovati še dlje, da dosežete območje Jadrana, kjer se skoncentrira fokus vaše pozornosti. Tako je naredil Riccardo s svojim delom-potovanjem, ki je zbrano v tej knjigi, na kisiku, a tudi našem svetem, prekletem in okrutnem ogljikovem dioksidu. Le tam boste zaslišali zvok iz majhnega radia in Elvis bo za vas zapel »Can't help falling in love« (Ne morem si pomagati, da se ne bi zaljubil) – tako kot je zapel zame nekega dne v Pescari na prazni plaži ob svitu – to vam bo ponudilo možnost novega zapeljevanja, tistega, ki bo prineslo hrepenenje, da bi ostali tam vsaj še malček dlje.
Iz »Estate Italiana«, Giulia Cavaliere
