• Karmen Corak,
• Jakob Jugovic,
• Jadran Rusjan,
• Klemen Skubic,
• Nina Sotelšek,
• Arven Šakti Kralj,
• Kurator: Denis Volk,
• KŠTM Šempeter-Vrtojba

Vse naše življenje, življenjski prostor in okolje z živimi bitji predstavljajo odnosi. Brez njih ne bi obstajalo nič. Besedo odnos doživljamo kot takšno s številnimi pomeni in neštetimi primeri. S stališča današnje znanosti se (fizični) odnosi začnejo na nivoju atomov in končajo v neskončnem vesolju, nekaj podobno neskončnega je s humanističnega gledišča razumeti nefizične odnose.

Z našega zemeljskega stališča pa so odnosi v okolju, med živimi bitji, med vsem, kar obstaja in kar poznamo, v fizičnem smislu, interakcijah, sobivanju, komunikaciji, pri človeku v odnosu do sebe, drugih in do okolja, do naših zaznav, predstav, doživljanj, čustev, misli, načrtov, strahov, spominov, do preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. Odnosi predstavljajo nas in naš obstoj ter obstoj drugih glede na nas ali na druge ali drugo, na vse ostalo, kar nismo mi.
Odnosi so stališča, mnenja, perspektive, prognoze, videnja, analize, anomalije, nekaj, kar obstaja v fizičnem ali duhovnem smislu, nenazadnje je tudi sama odsotnost odnosov odnos. Odnosi so večna in nedokončana tema.

Na tokratni razstavi svoja videnja odnosov predstavlja 6 slovenskih fotografinj in fotografov: Karmen Corak in Jakob Jugovic sta iz Italije, iz Slovenije pa Jadran Rusjan, Klemen Skubic, Nina Sotelšek in Arven Šakti Kralj.

Arven Šakti Kralj fotografije sestavlja v pare in jih postavlja v asociativen odnos – fotografije dekleta in fotografije rastlin, rož – ter, po lastnih besedah, izpostavlja žensko ter to, da se jo primerja z rožo, nežno in krhko, ki pa je hkrati močna in trdna, celo provokativna. Odraščajoče dekle je negotovo glede prihodnosti, svoje nove vloge, prepuščena je usodi ali naključju, kot roža (v zimi). Čeprav fotografije kažejo negibne črno-bele podobe, je resnica povsem drugačna.

Nina Sotelšek izpostavlja hojo, ki jo lahko tolmačimo tudi kot čas, v katerem se pokažejo razhajanja med željami in izrečenim ter/ali dolžnostjo v odnosu matere in hčere. (Podobno je v drugih odnosih otroka in starša ali med osebami, ki so si blizu.) Če predpostavka, da je ta odnos dober, vključuje tudi dobro komunikacijo, se v njem vseeno pojavi konflikt dveh osebnosti, ki si iz raznih (osebnih) razlogov težko povesta vse, kar bi si želeli. Le prostovoljna »prisila« biti skupaj in izolacija od okolja, kot je denimo skupni pohod, včasih pa je tej podobno negovanje težko obolelega, omogoči udeleženima, da si povesta najgloblje misli in razgalita skrite občutke.

Jadran Rusjan, fotograf in dokumentarist dogodkov, je dober poznavalec Forme vive (Obalnih galerij Piran) v Luciji. Pogosto je priča tudi nastajanju skulptur. V svoji seriji Kamen in jaz poudarja podrobnosti kamna, ki so pogosto spregledane ali pa jih smatramo za defekt v kamnu in jih že zato ne želimo videti. Razkorak med tistim, kar je, in tistim, kar vidimo ali želimo videti, se v tej seriji zmanjšuje zaradi usmerjanja na te podrobnosti, hkrati pa se izpostavi sam razkorak.
Odsev okolice na gladki površini v prostoru, na površini predmeta, denimo kipa ali slike, ali odsev zunanje svetlobe, ki prehaja vitraž, kot osvetljena freska z žensko podobo … so samo dobri primeri, kaj vidimo. Fizikalni fenomen odboja svetlobe v funkcionalno oko omogoča, da vidimo. Kaj vidi, je odvisno od gledalca, njegovih interesov in pozornosti. S fotografijami odseva zunanje svetlobe na površini v notranjosti

Karmen Corak približa motiv gledalcu in ga usmeri v to, kar je videla sama, a to naredi na tak način, da gledalca zavede in da si nato sam zastavlja vprašanja, pogosto tudi to, kaj sploh vidi. V tem dialogu s fotografinjo gledalec nenadoma ni več sam.

Jakob Jugovic v stereofotografijah prikazuje fizikalni fenomen loma svetlobe in združevanje slik para oči v eno prostorsko sliko. Bela svetloba se lomi na spektralne barve, fotograf pa podobo zreducira na posamezne komplementarne barve in nekatere natisne na isti podlagi. Gledalcu je ponujena posebna priložnost, da ploske podobe posameznih barv s pomočjo posebnih rdeče-zelenih očal razdeli na levo in desno, ki sta rdeča in modrozelena, možgani pa ju zopet združijo (v prostorsko sliko). Na fotografiji povečana muha pridobi doslej nevidne podrobnosti, ki lahko spremenijo doživljanje muhe. Tudi sicer podrobnosti spreminjajo doživljanje nečesa ali nekoga.

Klemen Skubic za predogled natisne svoje fotografije z običajnim tiskalnikom; stranski produkt so črno-beli odtisi, ki mu po pregledu ostajajo skupaj s poskusnimi fotografijami. Mlajši otroci barvajo in pišejo po vsem, kar jim je pri roki, njegovi hčerki pa sta uporabili te delovne fotografije kot pobarvanke. Vsaka je s svojim barvanjem fotografij prispevala svojevrsten osebni »umetniški« poseg. Da fotograf svoje izločene fotografije, ki so jih obarvali njegovi otroci, želi razstaviti skupaj s svojimi dobrimi fotografijami, (ne)hote kaže in združuje njegov odnos do fotografije, igre in lastnih otrok. Poseg (otroka) z barvami iz reproduktivne fotografije naredi unikat.

Že nekaj časa je jasno, da je epidemija covid-19 korenito posegla v življenje sedanjega časa z omejitvami, preusmeritvami naše pozornosti, s spremenjenim načinom življenja in tudi vplivom na okolje, kjer je obrazna maska nenadoma postala sestavni del in simbol tega časa. Vplivala je tudi na umetnike in njihovo delo. Vzpostavili so se novi odnosi, ki se nenehno spreminjajo.

Denis Volk

Karmen Corak (1959, Murska Sobota) živi in dela med Rimom in Benetkami. Študirala je grafiko v Zagrebu ter konservatorstvo in restavriranje umetniških del na papirju v Italiji, na Japonskem in v Avstriji. Udeležila se je fotografskih seminarjev pri Rinku Kawauchiju in Hansu-Christianu Schinku. Sodelovala je na skupinskih in samostojnih razstavah na Hrvaškem, v Franciji, Nemčiji, na Japonskem, v Italiji, Rusiji, Sloveniji, Španiji, na Madžarskem in v ZDA ter prejela mednarodne nagrade za Fine Art Photography v Parizu, Malagi in Berlinu. Njene fotografije so v javnih zbirkah v Italiji in na Japonskem.

Jakob Jugovic (1986, Trst), grafični oblikovalec, je leta 2010 diplomiral na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, smer Vizualne komunikacije. Večinoma se izraža kot glasbenik s skupinami Coloured Sweat (saksofon) in Equation Error (osebni projekt, električna kitara), likovno pa ustvarja na področju tipografije (kaligrafija, grafiti) in črno-bele analogne fotografije srednjega formata. Leta 2017 je razstavljal v foto projektu NonIo (Photo Days Trieste).

Jadran Rusjan (1957, Koper) je leta 1982 diplomiral iz biologije na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. Po študiju je delal v Drogi Portorož, kjer je bil urednik za fotografijo v internem časopisu. Od leta 1999 kot samostojni podjetnik opravlja posredniške in fotografske storitve. Je član Foto kluba Portorož, organizator fotografskih razstav, od leta 2007 tudi predsednik društva. Ukvarja se zlasti z reportažno fotografijo dogodkov, zanima pa ga tudi raziskovanje detajlov v naravi. Svoja dela je predstavil na več samostojnih in skupinskih razstavah.

Klemen Skubic (1982, Ljubljana) je fotografsko znanje pridobival na različnih delavnicah ter seminarjih klasične fotografije in fotografskih postopkov. Doslej je ustvaril več zaključenih fotografskih sklopov, in sicer Bharat, Koline, Zima, Boksar, Hunt, Nest in Hči, ter jih predstavil na več skupinskih in samostojnih razstavah. V njegovih delih je čutiti prevpraševanje minljivosti, ustroja časa in kako se ta prek preteklosti odraža v sedanjih občutkih. Živi in ustvarja v Ljubljani.

Nina Sotelšek (1982, Brežice) je izšolana fotografinja, ki je leta 2010 diplomirala iz umetnostne zgodovine na Filozofski fakulteti v Ljubljani. V polju avtorske fotografije jo zanima beleženje prostorov in se navezuje na ciklično vračanje na določene lokacije. Fotografije zbira kot fragmente in jih sestavlja v zaključene celote (Stardust, Swimming in Circles) ali se loteva konceptualno zastavljenih projektov (47 kilometrov slovenske obale, Headlines, Kje sem, ko spim?, Limen). Predstavila se je na fotografskih festivalih v Arlesu (Francija), Odessi (Ukrajina) in Mariboru ter na razstavah v Umetnostni galeriji Maribor, Fotogaleriji Stolp, Savinovem salonu, na Gradu Rajhenburg in v Atriju ZRC.

Arven Šakti Kralj (1974, Kranj) je končala diplomski študij Fine Art, Studio Practice and Contemporary Critical Theory na Goldsmiths College, University of London in magistrski študij videa in fotografije na Akademiji za likovno umetnost Univerze v Ljubljani. Leta 2019 je za svoj opus del prejela Priznanje pomembnih umetniških del, najvišji umetniški naziv Univerze v Ljubljani. Živi in ustvarja v Ljubljani.

• Zavod iManaLAB
• Maša Lancner, fotografinja
• Zavod za kulturo, šport, turizem in mladino Šempeter-Vrtojba (KŠTM Šempeter-Vrtojba)
• Kulturno društvo za umetnost KONS iz Trsta
• Občina Šempeter-Vrtojba